"Ladje opremljamo z najboljšim orožjem, če ne bomo dosegli dogovora, jih bomo uporabili"

Iranska delegacija, ki jo bo na pogajanjih vodil predsednik parlamenta Mohamad Bager Galibaf, je prispela v Islamabada, poročajo iranski mediji. V iranski ekipi so še zunanji minister Abas Aragči, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno obrambo Ali Akbar Ahmadian, guverner centralne banke Abdolnaser Hemati in nekdanji poveljnik iranske revolucionarne garde Mohammad Bager Zolgadr.

Letalo ameriške delegacije, ki jo vodi podpredsednik J. D. Vance, je medtem pristalo v Parizu, kjer so imeli načrtovan postanek, poroča BBC.

Združeno kraljestvo bo naslednji teden sklicalo še en sestanek skupine držav, ki si prizadevajo za ponovno vzpostavitev prostega plutja skozi Hormuško ožino, poroča Associated Press. Kot je dejal neimenovani britanski uradnik, se bodo sestanka udeležili visoki predstavniki držav, ki nasprotujejo zaračunavanju "cestnin" za prehod skozi ožino.

Napovedano srečanje sledi telefonskemu sestanku zunanjih ministrov 40 držav iz prejšnjega tedna ter vojaškemu sestanku ta teden, ki se ga je udeležilo približno 30 držav.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da je bilo v sredinih obsežnih izraelskih napadih po vsej državi ubitih najmanj 357 ljudi in ranjenih več kot 1.223. Tudi skoraj tri dni po napadih število žrtev še ni dokončno, saj se reševanje še nadaljuje.

V več kot enem mesecu spopadov je bilo v Libanonu ubitih 1.953 ljudi, med njimi več kot 102 ženski, več kot 130 otrok in najmanj 57 reševalcev. Ministrstvo je dodalo, da je bilo v tem času ranjenih več kot 6.300 ljudi.

Med ZDA in Iranom so pred pogovori v Islamabadu še vedno velike razlike v stališčih. Pakistanski uradniki so tako v pogovoru za Al Džaziro pričakovanja od sestanka postavili zelo nizko. Kot pravijo, je cilj, da bi ameriški in iranski pogajalci našli dovolj skupnih točk za nadaljevanje pogovorov. Viri blizu pogajanj v soboto preboja ne pričakujejo.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif je v javnem nagovoru pogajanja označil za ključen trenutek in obljubil, da bo vlada storila vse za uspeh mirovnega procesa.

Nekdanja pakistanska predstavnica pri ZN Maliha Lodi je za BBC ocenila, da obstaja previden optimizem, da bosta Iran in ZDA začeli mirovni postopek in bosta sposobni razumeti stališča. "Najboljše, na kar lahko upate, je, da se bosta še naprej pogovarjali in dosegli širok dogovor," je dejala.

Služba, ki spremlja pomorski promet, Marine Traffic je po poročanju Associated Press navedla, da je od sredine razglasitve premirja Hormuško ožino prečkalo 14 plovil. Polovica jih je bila naložena s tovorom, 70 odstotkov pa jih je plulo iz Perzijskega zaliva. Sankcionirane ladje in tiste, ki so povezane s "floto v senci", so skoraj dve tretjini vseh prehodov po 8. aprilu, so še navedli.

Iran v prihajajočih pogajanjih, ki bodo po napovedih potekala v soboto v Islamabadu, nima drugih kart kot začasni nadzor Hormuške ožine, je danes dejal ameriški predsednik Donald Trump.

"Iranci se očitno ne zavedajo, da nimajo nobenih kart, razen kratkoročnega izsiljevanja sveta z izkoriščanjem mednarodnih voda. Edini razlog, da so danes še živi, je, da se pogajajo," je na omrežju Truth Social zapisal Trump.

V intervjuju za časnik New York Post pa je ameriški predsednik posvaril pred novimi napadi na cilje v Iranu, če pogajanja v Islamabadu ne bodo uspešna. "Ladje opremljamo z najboljšim orožjem, kar je bilo kdaj izdelano. (...) In če ne bomo dosegli dogovora, jih bomo uporabili, in to zelo učinkovito," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Trump.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je kot pogoja za začetek pogajanj z ZDA o končanju vojne postavil prekinitev ognja v Libanonu in "sprostitev blokiranih iranskih sredstev", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Dva ukrepa, o katerih sta se strani sporazumno dogovorili, še nista bila implementirana: prekinitev ognja v Libanonu in sprostitev blokiranih sredstev Irana pred začetkom pogajanj," je na omrežju X zapisal Galibaf. Pogoja za izvedbo pogovorov v Islamabadu je Galibaf podal kmalu po tem, ko je ameriški podpredsednik J. D. Vance odpotoval v pakistansko prestolnico. Vance je pred odhodom izrazil upanje na pozitiven izid pogajanj in Teheran posvaril pred morebitnim zavajanjem Washingtona.

Potek pogajanj med ZDA in Iranom v Islamabadu tako še naprej ostaja negotov.

Vojaški spopadi na Bližnjem vzhodu so terjali več kot 4.200 življenj, več kot 45.000 ljudi je bilo ranjenih, okoli 4,25 milijona pa jih je od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran konec februarja zapustilo svoje domove, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).

Na območju Irana, Iraka, Libanona in Izraela je bilo do vključno 8. aprila, kot je razvidno iz poročila WHO o globalnih razmerah, zabeleženih 4.234 smrtnih žrtev in 45.670 ranjenih. Največ ljudi je umrlo v Iranu in Libanonu, v prvem okoli 2.300, v drugem pa okoli 1.700.

Od konca februarja je svoje domove v Iranu zapustilo okoli 3,2 milijona ljudi, več kot milijon pa v Libanonu, še kažejo podatki WHO.

WHO ob tem opozarja, da so zaradi izraelskih napadov zdravstvene razmere v Libanonu čedalje slabše, piše nemška tiskovna agencija dpa. Grozi pomanjkanje zdravil in zalog krvi. Po besedah predstavnika WHO v Libanonu Abdinasirja Abubakarja je tamkajšnji sistem pred zlomom, od začetka vojne je bilo v napadih poškodovanih 13 bolnišnic, šest so jih morali zapreti.